Pridelava

Špargelj je trajnica, ki ob dobri oskrbi raste na istem mestu tudi več kot 20 let. Uživamo mlade poganjke, ki jih pobiramo v pomladnih mesecih. Če v pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi, pred odganjanjem, nad rastlino nasujemo zemljo v grebene, spomladi iz njih pobiramo beljene šparglje ali beluše. So milejšega okusa z manj grenčin kot zeleni ali vijolični šparglji. Zelenih špargljev ne gojimo v grebenih, ampak pustimo mlade poganjke rasti na svetlobi, da se obarvajo. Imajo izrazitejši okus ter vsebujejo več vitaminov in drugih snovi. Šparglje prvič pobiramo 2 leti po sajenju enoletnih sadik in sicer režemo poganjke največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4 – 5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov letno. Če jih režemo predolgo časa, odrežemo preveč poganjkov, rastlino izčrpamo in prihodnje leto bo pridelek slabši.

Izbira zemljišča in lege nasada

Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Nivo talne vode mora biti vse leto pod enim metrom globine, sicer je potreben primeren sistem odvodnjavanja. Koreninski sistem je zelo občutljiv na napade parazitov in na pomanjkanje kisika v tleh. Ustreznost zemljišča močno vpliva tudi na kakovost poganjkov. Optimalna pH reakcija tal je med 5,5 in 7 (rahlo kisla do nevtralna), nad 8 je otežen sprejem bora. Špargelj dobro prenaša tudi zaslanjena tla. Nasada špargljev ne smemo zasnovati na tleh, kjer so v zadnjih treh letih rasle gomoljnice, korenovke ali detelje. Ponovno lahko zasadimo šparglje na isto mesto šele deset let po izkrčitvi starega nasada. Pri izbiri lege nasada se izogibamo površinam, ki so močno zaraščene s trajnimi pleveli oziroma se je na njih uporabljalo večje količine obstojnih herbicidov (triazini). Izberemo sončno lego, vrste v katere bomo sadili šparglje pa prilagodimo smeri stalnih vetrov, kar zmanjšuje možnosti glivičnih okužb nasada.

Priprava zemljišča

Življenjska doba špargljevega nasada je 10 in več let, zato zemljišče za nasad temeljito pripravimo: zemljišče očistimo trajnih plevelov pognojimo z organskimi gnojili (npr.: 50 do 100 kg zrelega hlevskega gnoja na 10 m2 zemljišča) založno pognojimo z mineralnimi gnojili (dodajamo fosfor in kalij, podobno, kot pri sajenju sadnih rastlin, kjer gre tudi za trajni nasad) zemljišče globoko prelopatimo (30 do 40 cm globoko), če je le zemljišče dovolj propustno na težkih tleh je potrebna globlja obdelava ali izvedba drenaže, da bi izboljšali odcednost tal.

Izbor sadilnega materiala

Nasad špargljev lahko zasnujemo z enoletnimi korenikami, sadikami s koreninsko grudo ali z direktno setvijo. Tradicionalno je najbolj razširjeno sajenje enoletnih korenik (podzemnega dela enoletne rastline v času mirovanja). Prednost tega načina je močna začetna rast, enostavnejša oskrba mladega nasada in šparglje lahko začnemo pobirati eno leto prej.

Priporočila za sejanje

  • Enoletne korenike sadimo v mesecu marcu in aprilu, oziroma v približno na 12 °C segreta tla.
  • sadike – korenike na dno jarka polagamo tako, da so brsti na sadiki usmerjeni v smeri vrste oziroma vzdolž jarka (brsti rastejo v vrsti, kar je vidno tudi po ostankih lanskoletnih poganjkov)
  • s prstjo jih prekrijemo takoj po sajenju, vendar ne debeleje kot 10 cm. Sadilni jarek dokončno zasujemo šele v pozni jeseni, po končani rasti in pred prezimljanjem špargljev.
  • sadikam/korenikam ne prikrajšujemo korenin

Globine in razdalje v vrtu

  • globina sajenja: 25 cm (slika)
  • razdalje v vrsti: 20-25 cm (zeleni), 25-33 cm (beli)
  • razdalje med vrstami: 1,5 do 1,8 m pri ročni obdelavi oz. obdelavi z motokultivatorjem, 2,0 do 2,5 pri strojni obdelavi s traktorjem in priključki
  • Na dolžinski meter pri zelenih špargljih posadimo 4 do 5 sadik, pri beljenih pa 3 do 4 sadike. Običajni sklop rastlin na hektar je tako 12.000 do 15.000 za beljene šparglje, za zelene pa od 16.000 do 20.000 rastlin na hektar.
  • Za domače potrebe štiričlanske družine priporočamo nasad 20 do 30 rastlin šparglja.

Priprava sadilnih jarkov

  • globina: zeleni: 15 cm
  • beljeni: 25 cm

pridelava_jarek-2-2-2

Oskrba nasada

V nasadu špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo ter po potrebi namakamo in škropimo proti boleznim in škodljivcem. V jeseni pokosimo nadzemni del rastline, ko porumeni. Gnojenje z organskimi gnojili, poleg vnosa hranil v zemljišče, ugodno vpliva tudi na strukturo tal, zato je posebno priporočljivo za nasade beljenih špargljev. Primerno mineralno gnojilo za šparglje je NPK 7-20-30, dušik pa dodajamo s KAN-om.Potrebe po hranilih ter čas gnojenja, glede na starost špargljišča:

Hranilo 1. leto 2. leto 3. leto
Dušik – N 600 g/100m2 v dveh do treh obrokih do sredine julija 1 kg/100m2 v dveh do treh obrokih do sredine julija 1,5 kg/100m2 v treh obrokih do sredine julija
Fosfor – P2O5 založno gnojenje ter 600 g/100m2 – jeseni 800 g/100m2 – jeseni 1,5 kg/100m2 – jeseni
Kalij – K2O založno gnojenje ter  1 kg/100m2 – jeseni 1,5 kg/100m2 – jeseni 2,5 kg/100m2 – jeseni
Bor – B - 20 g/100m2 – jeseni 30 g/100m2 – jeseni
Magnezij – MgO - 100 g/100m2 – jeseni 120 g/100m2 – jeseni

Namakanje, bolezni in škodljivci

  • Najpomembnejše je v prvem in drugem letu starosti nasada, posebno v času po sajenju in ob poletnih sušahv poznejših letih namakamo šparglje ob sušnih dnevih od julija do sredine septembra, ko rastline nastavljajo zasnove poganjkov (brste) za prihodnje leto.
  • Bolezni špargljev: špargljeva (beluševa) rja, rjava beluševa pegavost, vijoličasta morilka korenin ter nožne bolezni špargljev
  • Škodljivci špargljev: špargljeva muha, lisasta in pikčasta beluševka, uši, belušev koreninar,..
  • O uporabi pripravkov za preprečevanje in zatiranje bolezni in škodljivcev se posvetujte s svetovalcem v vrtnarski trgovini.

Spravilo pridelka

Spravilo špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem času, ko so tla in ozračje še hladna.

  • pri pridelavi beljenih špargljev po tretjem letu od zasnove nasada, ko nasad vstopi v rodnost, nad vrstami rastlin iz prsti oblikujemo grebene, tako da mladi poganjki dosežejo želeno dolžino, ne da bi pogledali iz zemlje. Iz grebenov pobiramo poganjke vsak dan, s posebnim podaljšanim nožem. Ob koncu pobiranja (po osmih tednih) grebene razgrnemo in zemljišče obdelamo, da izboljšamo prezračenost tal.
  • zelene šparglje gojimo na ravni površin, brez nasutih grebenov. Poganjke pobiramo 2 – 3 x tedensko, ko so visoki približno 20 – 30 cm.

Sveže šparglje lahko za dan, dva, največ tri, shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo. Za daljše shranjevanje lahko šparglje zamrznemo (sveže ali blanširane) ali vložimo (kis ali slanica).