Špargljeva juha
1,5 kg zelenih špargljev, sol, ščep sladkorja, noževa konica belega popra, 1 žlica jedilnega škroba, 100 g kisle smetane, 2 žlici drobno narezanega kopra, ¼... Več
Špargelj je trajnica, ki ob dobri oskrbi raste na istem mestu tudi več kot 20 let. Uživamo mlade poganjke, ki jih pobiramo v pomladnih mesecih. Če v pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi, pred odganjanjem, nad rastlino nasujemo zemljo v grebene, spomladi iz njih pobiramo beljene šparglje ali beluše. So milejšega okusa z manj grenčin kot zeleni ali vijolični šparglji. Zelenih špargljev ne gojimo v grebenih, ampak pustimo mlade poganjke rasti na svetlobi, da se obarvajo. Imajo izrazitejši okus ter vsebujejo več vitaminov in drugih snovi. Šparglje prvič pobiramo 2 leti po sajenju enoletnih sadik in sicer režemo poganjke največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4 – 5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov letno. Če jih režemo predolgo časa, odrežemo preveč poganjkov, rastlino izčrpamo in prihodnje leto bo pridelek slabši.
Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Nivo talne vode mora biti vse leto pod enim metrom globine, sicer je potreben primeren sistem odvodnjavanja. Koreninski sistem je zelo občutljiv na napade parazitov in na pomanjkanje kisika v tleh. Ustreznost zemljišča močno vpliva tudi na kakovost poganjkov. Optimalna pH reakcija tal je med 5,5 in 7 (rahlo kisla do nevtralna), nad 8 je otežen sprejem bora. Špargelj dobro prenaša tudi zaslanjena tla. Nasada špargljev ne smemo zasnovati na tleh, kjer so v zadnjih treh letih rasle gomoljnice, korenovke ali detelje. Ponovno lahko zasadimo šparglje na isto mesto šele deset let po izkrčitvi starega nasada. Pri izbiri lege nasada se izogibamo površinam, ki so močno zaraščene s trajnimi pleveli oziroma se je na njih uporabljalo večje količine obstojnih herbicidov (triazini). Izberemo sončno lego, vrste v katere bomo sadili šparglje pa prilagodimo smeri stalnih vetrov, kar zmanjšuje možnosti glivičnih okužb nasada.
Življenjska doba špargljevega nasada je 10 in več let, zato zemljišče za nasad temeljito pripravimo: zemljišče očistimo trajnih plevelov pognojimo z organskimi gnojili (npr.: 50 do 100 kg zrelega hlevskega gnoja na 10 m2 zemljišča) založno pognojimo z mineralnimi gnojili (dodajamo fosfor in kalij, podobno, kot pri sajenju sadnih rastlin, kjer gre tudi za trajni nasad) zemljišče globoko prelopatimo (30 do 40 cm globoko), če je le zemljišče dovolj propustno na težkih tleh je potrebna globlja obdelava ali izvedba drenaže, da bi izboljšali odcednost tal.
Nasad špargljev lahko zasnujemo z enoletnimi korenikami, sadikami s koreninsko grudo ali z direktno setvijo. Tradicionalno je najbolj razširjeno sajenje enoletnih korenik (podzemnega dela enoletne rastline v času mirovanja). Prednost tega načina je močna začetna rast, enostavnejša oskrba mladega nasada in šparglje lahko začnemo pobirati eno leto prej.
V nasadu špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo ter po potrebi namakamo in škropimo proti boleznim in škodljivcem. V jeseni pokosimo nadzemni del rastline, ko porumeni. Gnojenje z organskimi gnojili, poleg vnosa hranil v zemljišče, ugodno vpliva tudi na strukturo tal, zato je posebno priporočljivo za nasade beljenih špargljev. Primerno mineralno gnojilo za šparglje je NPK 7-20-30, dušik pa dodajamo s KAN-om.Potrebe po hranilih ter čas gnojenja, glede na starost špargljišča:
Hranilo | 1. leto | 2. leto | 3. leto |
Dušik – N | 600 g/100m2 v dveh do treh obrokih do sredine julija | 1 kg/100m2 v dveh do treh obrokih do sredine julija | 1,5 kg/100m2 v treh obrokih do sredine julija |
Fosfor – P2O5 | založno gnojenje ter 600 g/100m2 – jeseni | 800 g/100m2 – jeseni | 1,5 kg/100m2 – jeseni |
Kalij – K2O | založno gnojenje ter 1 kg/100m2 – jeseni | 1,5 kg/100m2 – jeseni | 2,5 kg/100m2 – jeseni |
Bor – B | – | 20 g/100m2 – jeseni | 30 g/100m2 – jeseni |
Magnezij – MgO | – | 100 g/100m2 – jeseni | 120 g/100m2 – jeseni |
Spravilo špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem času, ko so tla in ozračje še hladna.
Sveže šparglje lahko za dan, dva, največ tri, shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo. Za daljše shranjevanje lahko šparglje zamrznemo (sveže ali blanširane) ali vložimo (kis ali slanica).